Zemljevid - Miami

Miami je velemesto ob severnem delu zaliva Biscayne Bay ob obali Atlantskega oceana na jugovzhodu Floride v Združenih državah Amerike. Njegovo metropolitansko območje je osmo največje po prebivalstvu in peto največje po površini v državi.

Miami je eno vodilnih svetovnih finančnih, trgovskih, kulturnih, medijskih, zabavnih, umetnostnih in mednarodnotrgovinskih središč. Leta 2010 se je glede na pomen svojih gospodarskih, kulturnih in drugih sektorjev uvrstil na 7. mesto v ZDA in 33. na svetu. Leta 2008 je revija Forbes Miami zaradi svoje kvalitete zraka, čiste pitne vode, obsežnih zelenih površin, urejenih ulic in programov recikliranja označila za »Najčistejše mesto Amerike«. Glede na študijo 73 svetovnih mest družbe UBS iz leta 2009 je Miami najbogatejše mesto v ZDA in peto najbogatejše na svetu po kupni moči. Miami nosi vzdevek »Prestolnica Latinske Amerike« in je drugo največje mesto v ZDA po številu špansko govorečega prebivalstva (za El Pasom) ter središče skupnosti Kubanskih Američanov.

Mestno središče Miamija in Južna Florida sta dom velikega števila mednarodnih bank ter drugih velikih narodnih in mednarodnih družb. Civic Center (»Mestno središče«) je pomembno središče bolnišnic, raziskovalnih inštitutov, medicinskih centrov in biotehnoloških obratov. Že več kot dve desetletji mestno pristanišče Port of Miami (znano tudi kot »Svetovna prestolnica križarskih ladij«) slovi kot najpomembnejše pristanišče križark na svetu. Tukaj so zasidrane nekatere izmed največjih križark na svetu, prav tako pa je vodilno po številu potnikov in družb, ki se ukvarjajo z organizacijo križarjenj in imajo tu svoj sedež.

Na območju, na katerem danes stoji mesto Miami, so tisočletja prebivali ameriški staroselci. Okoli tisočletje pred prihodom Evropejcev so sem prišli pripadniki plemena Tequesta.

Leta 1566 je španski raziskovalec Pedro Menéndez de Avilés to območje razglasil za last španske krone. Leto kasneje so konkvistadorji končali z gradnjo misijona. Zatem sta si Španija in Velika Britanija dolga leta izmenjevali oblast nad Florido vse do leta 1821, ko so ga Španci prepustili Američanom. Z namenom utrditve svoje oblasti na območju in izgonom plemenske skupnosti Seminolov so slednji leta 1836 zgradili trdnjavo Fort Dallas. Tako so tudi v okolici Miamija potekali spopadi proti Seminolom.

Miami je znan kot »edino ameriško velemesto, ki ga je spočela ženska«, natančneje Julia Tuttle. Tuttlova je bila premožna pridelovalka agrumov po rodu iz Clevelanda. V zgodnjem obdobju svojega razvoja je bilo območje Miamija znano kot »Biscayne Bay Country« (Dežela okoli zaliva Biscayne). Koncem 19. stoletja so ga opisovali kot »obetajočo divjino« in »eno najprimernejših mest za gradnjo v vsej Floridi«. Rekordno mrzla zima med letoma 1894-1895 je pospešila razvoj mesta, saj so se širom cele Floride ohranili le pridelki kmetov iz teh krajev. Tuttlova je tudi zaradi tega prepričala Henryja Flaglerja, železniškega mogotca, da je svojo železnico Florida East Coast Railway podaljšal vse do Miamija, zaradi česar si je tudi prislužila naziv »mati Miamija«. Miami je uradno postal mestna skupnost 28. julija 1896, ko je imel nekaj več kot 300 prebivalcev. Poimenovan je bil po bližnji reki Miami, ki je svoje ime dobila po staroselskem plemenu Mayaimi, ki je prebivalo okoli jezera Okeechobee.

Med 20. stoletjem je mesto bilo priljubljena destinacija za prebivalce severa države, kar je med 20. leti 20. stoletja za mesto pomenilo večanje prebivalstva in izboljšanje infrastrukture. Upad nepremičninskega trga, Miamijski orkan leta 1926 in Velika gospodarska kriza 30. let so razvoj mesta upočasnili. Ob začetku 2. svetovne vojne je Miami zaradi svoje strateške lege postal vojaško oporišče mornarice ZDA, specializirano za boj proti nemškim podmornicam. Mesto je ponovno postalo zanimivo za priseljence, leta 1940 je štelo natanko 172, 172 prebivalcev.

Po prihodu Fidela Castra na oblast v Kubi leta 1959 je veliko premožnih Kubancev zapustilo državo. Mnogi izmed njih so se ustalili v Miamiju in postali pomemben del mestne skupnosti. V mesto so prihajali novi obrtniki, rasle so kulturne znamenitosti. Med 80. in 90. leti 20. stoletja je Južna Florida postala socialno žarišče zaradi vojne proti drogam, priseljevanja iz Haitija in Latinske Amerike in uničenja, ki ga je za sabo pustil orkan Andrew. Pogosto je prihajalo tudi do rasnih in kulturnih spopadov, a se je navkljub temu v 2. polovici 2. stoletja Miami razvil v veliko mednarodno gospodarsko in kulturno središče.

V le 110 letih se je prebivalstvo Miamija in njegovega metropolitanskega območja povečalo iz dobrih tisoč na skoraj pet milijonov in pol prebivalcev. Miami je prav zaradi omenjenega hitrega razvoja znan kot »Čarobno mesto«.